Programske usmeritve za delo Sindikata prekarcev

Programske usmeritve za delo Sindikata prekarcev v letu 2018

Sindikat prekarcev je na podlagi dosedanjega dela in izkušenj zaznal naslednja prioritetna vsebinska področja, kjer bomo v prihodnjem letu skušali narediti korak naprej v naših prizadevanjih:

1. Odprava prekarnega dela. Že ob začetku delovanja sindikata smo si zadali cilj samoukinitve, kar bi pomenilo, da v državi ni več prekarnosti. Ta cilj zasledujemo na nivoju ozaveščanja javnosti, političnih odločevalcev ter preostalih sindikatov o škodljivosti prekarizacije za našo družbo in skupnem nastopu proti prekarnosti.

Ta cilj bomo uveljavljali skozi naslednja izhodišča:

2. Povečanje nadzora in zakonski okvirji za preprečevanje izkoriščanje prekarnega dela v primeru prikritih delovnih razmerij. V preteklem letu se je dodatno izkazalo, da zgolj sprememba Zakona o inšpekcijskem delovanju ni dovolj. Potrebno je spremeniti Zakon o delovnih razmerjih, ter definirati elemente delovnega razmerja v skladu z mednarodnimi usmeritvami Mednarodne organizacije dela. Danes je to področje urejeno tako, da delodajalcem omogoča izkoriščanje delavcev preko samostojnih podjetij, kljub temu, da gre za delavce v prikritih delovnih razmerjih. Prav tako moramo še naprej opozarjati na vlogo Inšpektorata RS za delo, ki mora opravljati več nadzorov in pri kršitvah ukrepati ter se dodatno kadrovsko okrepiti.

3. Ureditev bolniških nadomestil za enoosebne samostojne podjetnike. V Sloveniji več kot 30% samostojnih podjetnikov živi pod pragom revščine, kar pomeni, da zaslužijo manj kot znaša minimalna plača, vsak mesec ti prekarni delavci plačujejo tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje. V praksi so ti delavci, ki v resnici niso podjetniki, prisiljeni v prezentizem, bolniškega nadomestila do 31. delovnega dneva odsotnosti, ne prejemajo. V primeru bolezni izgubijo prihodek, v veliko primerih tudi naročnika, obenem pa so obvezani plačati tudi prispevke. Trenutna situacija takšne delavce postavlja v situacijo, ko ne smejo zboleti, kljub temu, da plačujejo vsa zdravstvena zavarovanja.

4. Minimalna urna postavka. Že dalj časa trdimo, da je na tem področju potrebna regulacija na spodnji meji urne postavke. Na ta način se tekmovanje proti dnu na neki točki zaustavi, tuja delovna sila ne predstavlja socialnega dumpinga. Pričeti moramo z našimi prizadevanji za spremembo sistema javnega naročanja in postavljanja poklicnih standardov po posameznih področjih. V prihajajočem letu želimo odpreti širšo debato o vpeljevanju minimalne urne postavke.

5. Razmislek za vpeljevanje progresivne obdavčitve samostojnih podjetnikov. To vprašanje je predvsem aktualno ob zmanjšanem obsegu dela ali ob sezonskem delu, ob nastopu bolezni, ko morajo samostojni podjetniki kljub bolezni in izpadu prihodka plačati prispevke za tekoči mesec. Ker gre trend vse bolj v smer, da številni prekarni delavci delajo na projektih ali delajo sezonsko, se ob morebitni izgubi projektov dogaja, da ne zaslužijo dovolj za plačilo prispevkov, kaj šele za ostale življenjske stroške. V tem primeru želimo opraviti razmislek v smeri iskanja rešitev za tovrstne situacije.