Prva uspešna tožba Sindikata prekarcev s področja prikritih delovnih razmerij

Višje delovno in socialno sodišče je novembra 2018 pritrdilo sodbi sodišča prve stopnje, s katero je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja naše članice, ki je več let delala preko študentske napotnice!

Članica se je na nas obrnila v začetku oktobra 2017, na podlagi njene pripovedi o izkušnji z dolgoletnim študentskim delom na banki SKB d.d. pa smo v tem primeru prepoznali elemente delovnega razmerja, ki bi lahko bili podlaga za tožbo zoper banko zaradi prikritega delovnega razmerja.

Članica je opravljala delo preko študentskega servisa pri banki kar tri leta, nepretrgano, po osem oziroma tudi devet ur dnevno, v prostorih banke, v okviru njenega delovnega časa, z delovnimi sredstvi in opremo, ki ji jo je zagotavljala banka. Opravljala je delo na področju izvršbe, in sicer pod navodili in nadzorom banke kot preostali redno zaposleni. Nepretrgano in kontinuirano je opravljala vsa administrativna dela in pisarniška opravila, ki so ustrezala dejavnosti banke na tem oddelku. Za proste dni je morala posebej zaprositi nadrejenega, za svoje delo je prejemala plačilo. Na banko je sicer v želji po redni obliki zaposlitve naslovila več prošenj za zaposlitev, vendar ni bila izbrana na nobenem razpisu. Ko je v septembru 2017 izvedela, da ni več upravičena do absolventskega staleža, je banka z njo prekinila sodelovanje. Glede na to, ji niso izplačevali niti minimalne plače, ni imela nobenih prihrankov, prav tako ji ni pripadalo nadomestilo za brezposelnost, kot bi ji sicer pripadalo, če bi bila zaposlena redno.

Članica se je odločila, da pravico poišče po sodni poti, zato se je obrnila tudi na Sindikat prekarcev.

V postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani je bil ugotovljen obstoj vseh elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1 za ves čas dela pri toženi stranki, kot tudi nezakonito prenehanje le-tega. Sodišče je dne 04. 04. 2018 izdalo sodbo, s katero je toženi stranki (banki – delodajalcu) naložilo, da mora tožnico (našo članico – delavko) prijaviti v zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje za ves čas njenega dela pri toženi stranki, poleg tega je delodajalcu naložilo tudi obračun in izplačilo razlike vseh neizplačanih plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izplačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini dveh bruto plač. Delodajalec mora delavki za ves čas ugotovljenega delovnega razmerja povrniti tudi stroške prehrane med delom ter stroške prevoza na delo in z dela skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Na sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani se je delodajalec pritožil. V pritožbi je navajal podobne razloge kot že v odgovoru na tožbo, s katerimi je želel pokazati, da je bilo delo tožnice začasne narave ter da pri njem ne obstoji delovno mesto z opisom del in nalog, ki jih je študentka opravljala. Sodišče se s tem ni strinjalo. Višje delovno in socialno sodišče, ki je odločalo o pritožbi, je namreč ugotovilo, da je pritožba delodajalca neutemeljena in je v celoti potrdilo sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Članico je na sodišču zastopal pooblaščenec Igor Vresk iz Osrednjeslovenske območne organizacije ZSSS, ki se mu na tem mestu zahvaljujemo za odlično opravljeno delo.

Več o prikritem delovnem razmerju lahko preberete na spletni strani Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.