Bodo delavci imeli besedo pri prihodnosti dela?

Ekonomija delitve je zelo pomembna za prihodnost dela. V Sloveniji smo bili v preteklem mandatu priča agresivnemu poizkusu platformnega kapitalizma, ki si je v obliki podjetja UBER prizadevalo prilagoditi zakonodajo za vstop na slovenski trg. Običajno gre za platforme (tak primer je tudi AirBnB), ki nimajo sedeža v Sloveniji, davke plačujejo v davčno zanje bolj ugodnih državah in z vstopom na trg, uničijo številna delovna mesta v regiji in prekarizirajo delavce. Boste v prihodnjih štirih letih pri vprašanjih tovrstnih izkoriščevalskih platform za mnenje najprej povprašali delavce, ki delujejo na teh področjih in njihove predstavnike?

Stranke, ki so na naše vprašanje odgovorile z DA: Demokratična stranka upokojencev, Lista Marjana Šarca, Slovenska nacionalna stranka, Stranka modernega centra, Združena desnica, Zedinjena Slovenija, Zeleni Slovenije.

*Dobra država: Načeloma da, socialni dialog je ključen za prehod iz konfliktne v konsenzualno družbo, pri čemer pa se je potrebno zavedati, da so tudi zahteve delavcev včasih neizvedljive v praksi. Pri novih konceptih, novih ekonomskih vzorcih smo na stališču, da je te pristope potrebno urediti, ne pa popolnoma ubiti z vzorci urejanja trga iz 20. stoletja.

*Gibanje skupaj naprej: Da,  v primeru našega delovanja v DZ bomo za reševanje te problematike k sodelovanju povabili vse zainteresirane organizacije, socialne partnerje, združenja ki delujejo na področju gospodarstva ter predstavnikov lokalnih oblasti ter zainteresirane strokovne javnosti. Država v nekaterih segmentih celo prenaša odgovornost delovanja teh platform na lokalno raven, zato je potreben poseg tudi v tej smeri. Kar pa bo po našem mnenju dolgoročno večji problem saj bo težje izvajati nadzor ter regulirati te dejavnosti (UBER), ki je po našem mnenju navadna prevozno storitvena dejavnost, in po zakonu o gospodarskih družbah je jasno napisano kako taka družba deluje, in kakšne pravice ima do FURS in obveze do svojih zaposlenih znotraj ZDR. V tem primeru bi zanje morala veljati naša delovno pravna zakonodaja.

*Levica: Da, sicer pa že tako ali tako nasprotujemo tovrstnim oblikam socialnega dampinga.

*Pirati: Da, več deležniški model sodelovanja je nujen. Sprejemanje zakonodaje le zaradi zakonodaje je neumnost. Je pa pri tem vprašanju potrebna pripomba, da se ekonomija delitve na splošno razume narobe. Iz tega razloga je nujno ob predstavnikih delavskih panog v razpravo vključiti tudi tisti del javnosti, ki je vključen v posamezen del platformne ekonomije.

*Socialni demokrati: Da, Socialni demokrati bomo na izzive prihajajočih modelov t.i. delitvene oziroma sodelovalne ekonomije odgovorili s spodbudami za vzpostavitev zadružnih spletnih platform.

*Solidarnost: Da, tovrstne platforme v Sloveniji ne bi smele delovati.

*Stranka Alenke Bratušek: Da, ker je dogovor edina prava pot za to, da pridemo do dobrih rešitev.

Stranki, ki sta odgovorili z NE:

*Nova Slovenija: Ne, gre za prosto gospodarsko pobudo. Seveda pa morajo v Sloveniji spoštovati slovenske delovnopravne predpise.

*Združena levica in Sloga: Ne, te platforme so primerna metoda za povečanje dohodka tistih, ki že imajo službo in s tem zagotovljeno socialno varnost. Tem ni v interesu uvajati sprememb in jih nima smisla spraševati. Tistim, ki se s tem ukvarjajo, da preživijo, pa je potrebno zagotoviti, da bodo delali po enakih pogojih kot redno zaposleni (npr. taksisti). Konec koncev so te platforme tudi nelojalna konkurenca klasičnim podjetjem.

Stranke, ki na naša vprašanja sploh niso odgovorile: Slovenska ljudska stranka, Lista Bojana Požarja in Stranka za zdravo družbo.

Stališče strank GAS, SDS in SSN je bilo zapisano za vseh 12 vprašanj, zato jih pri odgovorih na naslednja vprašanja ne bomo še enkrat navajali, njihovo stališče lahko preberete pri odgovoru na vprašanje o bolniških nadomestilih in pri odgovoru na vprašanje o sistemu javnega naročanja.