Bolniška nadomestila za prekarce – mnenja političnih strank!

Največje strinjanje med prekarnimi delavci je problematika denarnega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Enoosebni samostojni podjetniki, ki so velikokrat prisiljeni v podjetništvo, imajo pravico do denarnega nadomestila po 30 delovnih dneh in se bojijo bolezni. Strošek, da bi ti delavci bili upravičeni do denarnega nadomestila po 5 delovnih dneh, bi predvidoma znašal 10 milijonov €, kar sami smatramo za investicijo v zdravje in v zdravstveni sistem na dolgi rok. Boste v prve pol leta delovanja v parlamentu podprli rešitev (sprememba ZZVZZ), ki bi enoosebnim podjetnikom zagotovila denarno nadomestilo v primeru začasne zadržanosti od dela po 5 delovnih dneh ?

Stranke, ki so na naše vprašanje odgovorile z DA: Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Združena levica, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija, Slovenska nacionalna stranka, Solidarnost, Zedinjena Slovenija, Stranka modernega centra, Združena desnica

*Dobra država: Da, pri čemer bo potrebno zagotoviti enakopravnost, nediskriminacijo različnih tipov zaposlitev in opredeliti vir financiranja, ki bi lahko bil tudi posebni sklad, ki bi se oblikoval za ta primer.

*Levica: Da, že v tem mandatu smo predlagali spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, tako da bi samozaposleni, ki ne zaposluje delavcev, začeli prejemati nadomestilo od zavoda po treh delovnih dneh odsotnosti. Predlogu je na odboru nasprotovala ena sama stranka, SMC.

*Stranka Alenke Bratušek: Da, to je vsekakor treba urediti, je pa stvar dogovora, ali je 5 dni res prava in pravična meja.

Stranke, ki niso odgovorile z da ali z ne:

*Socialni demokrati: Prekarnost predstavlja naraščajoče tveganje neenakosti v dostopu do socialne zaščite, tako kratkoročno (denimo pri bolniški odsotnosti) kot tudi dolgoročno (pravice iz pokojninskega zavarovanja). Slovenija ima glede na EU nadpovprečni delež začasnih oblik zaposlitev (vključno s študentskim delom), kot ključni problem pa je identificirana različna obdavčitev in različna višina socialnih prispevkov. Prekarnost na trgu dela moramo odpraviti. Strinjamo se, da je ob spremembi zavarovanja za zdravstveno varstvo in pokojninskega zavarovanja potrebno posebej obravnavati samostojne podjetnike in jim zagotoviti učinkovito in primerljivo raven socialne, ekonomske in pravne varnosti.

*Slovenska demokratska stranka: Dejstvo je, da se je zaradi tehnološkega napredka, globalizacije in drugačnega načina življenja v zadnjem desetletju bistveno spremenilo tudi zaposlovanje. Zaposlitev za nedoločen čas, kjer bi zaposleni v enem podjetju ali celo na istem delovnem mestu delali celotno delovno obdobje, ni več. Temu dejstvu je potrebno prilagoditi tudi zakonsko urejanje delovnih razmerij. Najpogosteje pod pojmom prekarnost razumemo delo, ki je slabo plačano in je začasnega trajanja. Prekarni delavec tudi nima ustrezne socialne varnosti ter drugih ugodnosti, ki izhajajo iz redne zaposlitve. Vsako delo, ki ni delo za nedoločen čas, še ni prekarno delo. Vse več ljudi, ki delajo v dinamičnih poklicih, kjer so njihovi profili iskani na trgu dela, želi ostati neodvisnih. Menimo, da je to njihova svobodna izbira. Na drugi strani imamo zaposlene, ki jih delodajalci silijo v samozaposlovanje in odvisno ekonomsko razmerje. V tem primeru gre po našem mnenju za zlorabo veljavne zakonodaje, vsaj v Sloveniji, saj Zakon o delovnih razmerjih jasno določa merila za sklenitev delovnega razmerja. V tem primeru bi morale svoje delo opraviti inšpekcijske službe. Absurdno je, da država celo s subvencioniranjem spodbuja samozaposlovanje, ki ga velikokrat izkoristijo predvsem podjetja, da delavce iz svoje plačilne liste preselijo na s.p.-je in posledično postanejo prekarci.

Prav gotovo bi bilo izogibanja zaposlitvam za nedoločen čas manj, če bi bili predpisi za delodajalce manj zavezujoči. Visoke dajatve, predvsem pa obveznosti v zvezi z ostalimi stroški dela od povračil potnih stroškov, prehrane, odpravnin, do dopustov in bolniških odsotnosti, silijo delodajalce k iskanju alternativnega zaposlovanja. Ker tako obvezujoča zakonodaja spodbuja prekarno delo, je njena sprememba nujna. Zakon mora nuditi ustrezno zaščito zaposlenim, vendar mora biti ta sorazmerna, sicer pride do ravno nasprotnega učinka.

V Slovenski demokratski stranki zato verjamemo, da v času gospodarske rasti in polne zaposlenosti ni nobenega razloga za prekarne zaposlitve.

*Stranka slovenskega naroda: Neradi dajemo odgovore na vprašanje polovičnih ali slabih rešitev ter tako potrjujemo verodostojnost tistim, ki je nimajo (slovenska vlada).

V SSN z inovativno gospodarsko platformo zadeve rešujemo sistematično in temeljito, na podlagi inovativnih in pravičnih pravnih regulativ. V kolikor se uvedejo naše rešitve, bi bil problem prekarstva v gospodarstvu popolnoma zanemarljiv. Za varovanje delavcev postavljamo visoke pravne norme, od samega položaja delavca do delodajalca, pa do kazenske odgovornosti za delodajalce, ki bodo kršili delovno zakonodajo. Uvajamo tudi delovno inšpekcijo ki bo temeljito nadzorovala same delovne norme, ki jo mora brez težav doseči vsak zaposlen do povprečnega 58 leta starosti.

Slabi delovni pogoji, maltretiranje zaposlenih, hude delovne norme bodo postale peteklost. Slovenija mora postati napredna in civilizirana družba z inovativnim gospodarstvom, ki bo konkurenčno kos najbolj prodornim državam sveta. Le zadovoljen delavec je lahko inovativen in motiviran da kvalitetno dela.

Vse to kar so sindikati v Sloveniji, večinoma zlizani z zakonodajalcem ali delodajalci zanemarili, bo pravno regulatorno uredila SSN.

Stranki, ki sta odgovorili NE:

*Pirati: NE, to bi problem prekarnega izkoriščanja delavcev še poslabšalo, saj bi take oblike naredilo še bolj privlačne, saj bi postale, v razmerju do klasičnih zaposlitev, še cenejše.

*Lista Marjana Šarca: Ne, naše stališče je, da je nujno doseči dogovor s socialnimi partnerji o dodatnih oziroma različnih pravicah, ki se bodo priznavale k posameznim oblikam dela. Želimo, da so vse oblike dela enako obremenjene. Smo proti dodajanju pravic v primerih, ko gre za kršitve zakona. Osebe, ki jih označujete, bi morale biti v delovnem razmerju.

Stranke, ki na naša vprašanja sploh niso odgovorile: Slovenska ljudska stranka, Lista Bojana Požarja, Stranka za zdravo družbo, Stranka skupaj naprej in Gospodarsko aktivna stranka.

**Stališče strank SDS in SSN je bilo zapisano za vseh 12 vprašanj, zato jih pri odgovorih na naslednja vprašanja ne bomo še enkrat navajali, temveč bomo dodali povezavo na odgovor pri prvem vprašanju.

Političnim strankam smo postavili 12 vprašanj, pri 10 vprašanjih smo prosili stranke, če odgovorijo z da ali z ne in jim seveda omogočili obrazložitev svojega odgovora. Na zadnji dve vprašanji pa so vsi odgovarjali z odgovori. Vsak dan bomo objavili analizo enega vprašanja.