Vprašanja političnim strankam pred volitvami!

Spodnja vprašanja bodo po elektronski pošti dobile vse stranke, ki bodo v roku oddale popolne kandidature v vseh volilnih enotah v Sloveniji. Rezultate in analizo posameznih odgovorov bomo objavljali na tej spletni strani in na naši FB strani.

1. Največje strinjanje med prekarnimi delavci je problematika denarnega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Enoosebni samostojni podjetniki, ki so velikokrat prisiljeni v podjetništvo, imajo pravico do denarnega nadomestila po 30 delovnih dneh in se bojijo bolezni. Strošek, da bi ti delavci bili upravičeni do denarnega nadomestila po 5 delovnih dneh, bi predvidoma znašal 10 milijonov €, kar sami smatramo za investicijo v zdravje in v zdravstveni sistem na dolgi rok. Boste v prve pol leta delovanja v parlamentu podprli rešitev (sprememba ZZVZZ), ki bi enoosebnim podjetnikom zagotovila denarno nadomestilo v primeru začasne zadržanosti od dela po 5 delovnih dneh ?

DA     NE

2. V zadnjem času smo lahko pogosto slišali, da so glavna težava prekarnosti prikrita delovna razmerja. To so bile besede Ministrstva za delo, ki se je v teh primerih pogosto sklicevalo na kadrovsko podhranjenost Inšpektorata RS za delo. Inšpektorat deluje v javnem interesu, zato je v interesu države, da prekine izigravanje države pri plačevanju nižjih davkov in prispevkov ter kaznuje tiste delodajalce, ki izkoriščajo državo in delavce, ter nagradi preostale, ki delujejo pošteno. Boste do konca leta 2018 v parlamentu podprli ali predlagali povečanje sredstev za zaposlitev dodatnih 40 inšpektorjev za delo?

DA      NE

3. Poleg prikritih delovnih razmerij, v Sindikatu prekarcev in na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo že dlje časa opozarjamo na neustrezna plačila za prekarne delavce. Predvsem v primeru prevajalcev, lektorjev, oblikovalcev, novinarjev, arhitektov in drugih podobnih poklicev (ne gre za delavce v prikritih delovnih razmerjih). Sami menimo, da je potrebno razmisliti o vpeljavi minimalne urne postavke, ker s tem postavimo enotne standarde plačila, ki jih je potrebno ovrednotiti glede na zahtevnost poklica in stopnjo izobrazbe. Danes je prekarnost dirka proti dnu, ker na trgu nimamo postavljene meje za najnižje plačilo (imamo pa recimo minimalno plačo). Boste v parlamentu podprli prizadevanja za uzakonitev minimalne urne postavke?

DA    NE

4. Z višino urne postavke in prekarnostjo je povezan tudi socialni dumping, ki ga sistemsko izvaja država. Sistem javnega naročanja spodbuja najnižje ponudbe, kjer za različne izvajalce na koncu storitev po dumpinških cenah opravljajo samostojni podjetniki. Prizadevamo si, da bi za potrebe javnega naročanja upoštevali cenike, ki jih lahko skupaj določimo s panožnimi društvi in zbornicami, da ne bi država sistemsko izkoriščala prekarnih delavcev. Boste v parlamentu podprli spremembo sistema javnega naročanja, ki mora temeljiti na dostojnem plačilu izvajalcev?

DA    NE

5. Slovenija je ena od držav EU, kjer najhitreje raste število samostojnih podjetnikov. Vse več je takšnih v prikritih delovnih razmerjih in vse več je takšnih, ki bi bili raje zaposleni, kot delo opravljali kot samostojni podjetniki. Boste v svojem delovanju podpirali spodbujanje espeizacije v prihodnjih štirih letih?

DA    NE

6. Menimo, da je socialna država za prihodnost Slovencev in Slovenk izjemnega pomena. S tem pa tudi enakovreden dostop do socialne države za vse delavke in delavce. Podpiramo socialno-demokratski tip socialne države, ki temelji na solidarnosti in ne liberalno-konzervativnega, kakršnega v praksi promovirajo vsi ministri za delo v RS v zadnjih petih vladah. Je v interesu vaše stranke močna socialna država, ki ohranja javno in vsem dostopno zdravstvo, pokojnine, socialno varnost in pravico vseh do brezplačne izobrazbe?

DA   NE

7. V državi so v zadnjih letih v porastu programi podjetništva na različnih ravneh, s finančno soudeležbo države. Podpiranje podjetništva je v določenem segmentu potrebno, po drugi strani pa želimo, da se ob tovrstnih programih pojavijo tudi informacije o spoštovanju zakonodaje, o prednostih plačevanja davkov in prispevkov, o pomenu socialne države in o nevarnostih, na katere lahko bodoči podjetniki naletijo. Boste v naslednjem mandatu podprli pobude za oblikovanje tovrstnih programov in finančnih spodbud, ki bi bodočim podjetnikom dale bolj celostno zavedanje katere so pravice in dolžnosti samostojnih podjetnikov?

DA   NE

8. V zadnjih letih narašča število agencijskih delavcev v industrijsko intenzivnih panogah. Velikokrat se pojavi izgovor, da je vzrok sezonsko delo, kljub dejstvu, da v Sloveniji poznamo delo za določen čas. Trenutno je v Sloveniji izjemno veliko število agencij za posredovanje dela, tudi kvote so precej visoke. Boste podprli prizadevanja za zvišanje kriterijev za pridobitev dovoljenja za podjetja, ki posredujejo delo in za znižanje % kvot dovoljenega agencijskega dela v posameznem podjetju?

DA   NE

9. Ekonomija delitve je zelo pomembna za prihodnost dela. V Sloveniji smo bili v preteklem mandatu priča agresivnemu poizkusu platformnega kapitalizma, ki si je v obliki podjetja UBER prizadevalo prilagoditi zakonodajo za vstop na slovenski trg. Običajno gre za platforme (tak primer je tudi AirBnB), ki nimajo sedeža v Sloveniji, davke plačujejo v davčno zanje bolj ugodnih državah in z vstopom na trg, uničijo številna delovna mesta v regiji in prekarizirajo delavce. Boste v prihodnjih štirih letih pri vprašanjih tovrstnih izkoriščevalskih platform za mnenje najprej povprašali delavce, ki delujejo na teh področjih in njihove predstavnike?

DA   NE

10. V primeru delavcev v trafikah, kjer gre za franšizne pogodbe, je bilo ugotovljeno, da ZDR ni več primeren za zaščito delavcev prekarcev, ker si inšpektorat razlaga odsotnost osebnega opravljanja dela tudi v primeru, ko delavec v trafiki zboli in ga nekdo nadomešča. Ali ko gre za en teden na dopust. Slovenska zakonodaja je v tem primeru bolj toga od smernic ILO (Mednarodna organizacija dela). Boste v prihodnjem mandatu spremenili ZDR, da bo le-ta zaščitil izkoriščanje, kakršnemu smo priča danes pri delavkah in delavcih v trafikah?

DA   NE

11. Na trgu je vse več nelojalne konkurence in dela na črno, ko delo turističnega vodnika opravljajo osebe, ki živijo v Sloveniji, tudi tujci, študenti brez lokalne ali državne licence, brez registrirane pravne oblike (ne izdajajo računov, ne plačujejo davkov), se oglašujejo na družbenih omrežjih in tržnih spletnih mestih. Nekateri ne oglašujejo samo turističnega vodenja, ampak potovanja ter počitnice po Sloveniji in niso vpisani v register turističnih agencij. V pričakovanju dobre turistične sezone, glede na pred kratkim sprejeti zakon ZSRT-1, ki na novo opredeljuje pogoje dela za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja, nas zanima kako si boste prizadevali za vzpostavitev nadzora, da bodo skupine izven držav članic EU obvezno najemale turistične vodnike z opravljenim izpitom na nacionalni ali na lokalni ravni?

12. Turistični vodniki so večinoma prekarci kot mnogi drugi, ki delajo v turizmu. Za plačilo za delo morajo imeti eno od pravnih oblik podjetja ali samostojno podjetje. Zaradi narave in karakteristik dela je turistično vodenje letno časovno omejeno, zato marsikdo izven sezone nima dovolj prihodkov za preživetje, kaj šele za plačevanje prispevkov. Včasih je bilo za opravljanje tovrstnega dela možno prijaviti osebno dopolnilno delo. Zaradi nefleksibilnosti in zastarelosti delovnopravne zakonodaje so turistični vodniki v primerjavi z ostalimi v neenakem položaju. V primerjavi s tistimi, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi pa so prikrajšani za marsikatero pravico, ki delavcu sicer po ZDR-1 pripada. Za uspešno izvajanje sprejete strategije turizma, je potrebno zagotoviti dobre temelje za izobražen kader, dobre standarde, primerne pogoje, nadzor in ustrezno zakonodajo. Kakšni so vaši predlogi za ureditev statusa turističnih vodnikov?